Pozdravljeni!
Pred približno tremi tedni smo se ženske (beri: jaz, sestra, mama in dve mamini prijateljici) usedle v avto in se v zgodnjih jutranjih urah podale na več kot 4 ure oddaljeni izlet na Češko. Češka je zagotovo ena izmed maminih najljubših in najlepših držav in čeprav je tam bila že dvakrat (ali trikrat), sem bila prav vesela, da ji je prav ta država padla na misel, ko smo se pogovarjale o tem, kam bi letos odpotovale. Sama sem bila tam prvič in moram priznati, da se bom tja zagotovo še vrnila.
Izlet smo planirale že od aprila, ampak se ves ta čas nismo točno dogovorile kdaj in kako bi šle, dokler se mama sredi julija ni v enem dnevu odločila in mi naročila naj rezerviram prenočišča. In ker je mame treba jemati resno (haha), sem to brez obotavljanja tudi storila. Odločile smo se, da si bomo v 4 dneh ogledale južni del Češke, z vsemi njenimi znamenitostmi in čudovitimi skritimi kotički.
Tako kot smo se dogovorile, smo tudi storile. 2. avgusta smo se okrog 5:00 zjutraj odpravile od doma, čez Avstrijo vse do Češke, natančneje do Znojma. Najbolj znana znamenitost mesta je zagotovo grad Znojmo, ki je bil zgrajen v 11. stoletju in skupaj z rotundo, ki se nahaja na grajskem dvorišču, ponuja čudovit razgled na dolino reke Dyje. Kljub temu, da je mesto oziroma njegov stari del majhen, je le ta poln majhnih znamenitosti, kot sta gotska cerkev Sv. Nikolaja in poznogotski stolp mestne hiše. Žal mi je, da si nismo mogle ogledati katakomb, ki se v dolgem labirintu razlegajo pod mestom, ampak smo bile vezane na čas in tega nismo uspele.
Pot smo nadaljevale do meni ene izmed lepših destinacij tega izleta, Telča. Zaljubila sem se v barvne hiške, ki se v vrsti vijejo okrog glavnega trga. Telč je mesto, zgrajeno v 13. stoletju kot kraljeva trdnjava na križišču živahnih trgovskih poti, od leta 1992 pa je tudi na Unescovem seznamu svetovne kulturne dediščine. Ker Češke ni brez češkega piva, smo si tu privoščile pivo, potem pa smo se v poznih popoldanskih urah odpeljale proti prenočišču v Jindrichuvem Hradcu.
Drugi dan smo začele z jutranjim sprehodom po mestu, pokušino češkega peciva iz korenja, imenovanega buchta mrkvova, ogledale smo si čudovit grad in palačo, ki sta po velikosti tretja največja na Češkem, okrog 9:00 pa smo se odpravile proti Češkim Budejovicam, ki so bile zagotovo meni najlepša destinacija. Gre za največje mesto južne Češke in kljub temu, da gre za večje mesto, mi je bilo tako všeč, da bi kar ostala tam. Rezervacijo smo imele v penzionu Miltom in kljub rahlim zapletom glede plačila, smo bile zadovoljne tako z nastanitvijo, zajtrkom, gostoljubnostjo, kot tudi z bližino mesta. Glavno mestno jedro je zagotovo srce tega mesta, saj je podobno kot Telč, obdano s številnimi barvnimi hiškami in že ko vstopiš v mesto, je čutiti srednjeveški pridih.
Ko smo se nastanile, smo se odločile, da se še isti dan odpeljemo do bližnje Hluboke nad Vltavo in si ogledamo prečudovit grad. In moram priznati, da se s tem opisom popolnoma strinjam. Verjetno bom za vse napisala, da je bilo čudovito, ampak res ima čisto vsak kotiček poseben in rahlo pravljičen pridih. Tu sem kupila znamenito češko pecivo – oplatke. Gre za posebno obliko napolitanke, kjer sta dve plasti ‘hostje’, napolnjeni s kremo – čokoladno, sadno, stračetelino itd. Dan smo zaključile v Čeških Budejovicah, kjer smo si privoščile ženski večer, z mamo in sestro pa smo se odpravile tudi na kratek tek.
Tretji dan sem se zbudila prej kot vse ostale in odšla na daljši sprehod ob Vltavi in njenem pritoku Malše. Po zajtrku smo se najprej odpravile v Zlato koruno, ki je meni osebno bila najmanj zanimiv del tega izleta. Drugače gre za majhno vas, ki razen samostana, res nima ničesar posebnega. Pot smo nadaljevale do Holašovic, majhne vasi, ki je od leta 1998 na Unescovem seznamu svetovne dediščine.
Ta vas mi je bila neznansko všeč predvsem zato, ker ima še vedno pridih stare kmečke vasi s kmetijami, kapelico in obrtmi, ki jih dandanes skoraj več ne vidimo, kot je na primer lončarstvo. Ta dan smo zopet zaključile v Budejovicah, kjer smo se po stopnicah povzpele na Črni stolp, od koder je res neverjeten razgled na stari in novejši del mesta.
Zadnji dan smo se poslovile od Čeških Budejovic in se odpravile proti domu. Ustavile smo se v Češkem Krumlovu, še enem izmed čeških mest, ki je od leta 1992 na Unescovem seznamu svetovne dediščine. Ne bom lagala, če bom rekla, da me je tudi to mesto pustilo odprtih ust. Ozke ulice, barvne hiške, osupljiva arhitektura, najlepši grad, kar sem jih kadarkoli videla, neverjeten pogled z gradu – mestece ob Vltavi, ki te pusti brez besed.
Po tem, kar sem videla v tem mestu, sem se dokončno zaljubila v Češko. Polne vtisov smo se odpravile še do naše zadnje točke izleta, do majhnega kraja Rožmberk nad Vltavo. Obdan je z naravo, od gozda do reke Vltave, in na nek poseben način sem se zaljubila tudi v ta kraj. Po ogledu gradu smo se počasi odpravile domov, kamor smo prispele v večernih urah.
Češko pivo, čudovita mesta in narava, osupljiva arhitektura – to so samo nekatere izmed stvari, ki so mi ostale v spominu. Neverjetno, kako lahko imajo tudi majhna mesta tako veliko zapuščino in kar ne morem verjeti, da ima prav vsako mestece ali trg svoj pridih.
Sama sem se na izlet odpravila z željo spoznati južni del Češke, nazaj pa sem se vrnila polna čudovitih vtisov, ki jih zagotovo ne bom nikoli pozabila. Ljudje so prijazni in topli in kljub temu, da jim angleški jezik ne gre ravno najbolje, se vse da dogovoriti tudi v slovenščini. Če ste kdaj imeli željo obiskati Češko, je njen južni del res čudovit in verjamem, da se bom sama tja zagotovo še vrnila. Imam pa v planu obiskati tudi druge predele Češke in ne dvomim, da me bodo tudi ti odpeljali v čisto posebno pravljico.
Imejte se radi,
T.
Moj del zgodbe 